Skrivni projekt, s katerim Kitajska lovi tehnološki zaostanek za Zahodom

Kitajski znanstveniki so v visoko varovanem laboratoriju v Šenženu dosegli preboj, ki so ga azijski velesili želele preprečiti ZDA: prototip stroja, ki lahko izdela najnaprednejše polprevodnike za uporabo v umetni inteligenci, pametnih telefonih in orožju. Stroji za ekstremno ultravijolično litografijo (EUV), ki so ključnega pomena za zahodno vojaško prevlado, so v središču tehnološke vojne med ZDA in Kitajsko, piše Reuters.

Prototip, ki je bil dokončan v začetku leta in je zdaj v fazi testiranja, zapolnjuje skoraj celotno tovarniško halo. Izdelala ga je ekipa nekdanjih inženirjev nizozemskega velikana ASML, ki so po besedah ​​dveh oseb blizu projektu, izvedli obratni inženiring teh naprav.

ASML je edini svetovni ponudnik naprav za EUV litografijo, ki stanejo okrog četrt milijarde dolarjev in uporabljajo žarke ekstremne ultravijolične svetlobe za jedkanje vezij, tisočkrat tanjših od človeškega lasu, na silicijeve rezine. Manjša kot so vezja, močnejši so čipi. Kitajski stroj deluje in uspešno ustvarja ekstremno ultravijolično svetlobo, vendar še ni proizvedel delujočih čipov, so povedali viri.

Aprila je izvršni direktor ASML Christophe Fouquet dejal, da bi Kitajska za razvoj takšne tehnologije potrebovala “veliko, veliko let”. Toda obstoj tega prototipa kaže, da je Kitajska morda mnogo bližje neodvisnosti na področju polprevodnikov. To je ena od prioritet kitajskega predsednika Ši Džinpinga.

Čipi do konca desetletja

Kitajska se še vedno sooča s tehničnimi izzivi, zlasti pri poustvarjanju natančnih optičnih sistemov, ki jih proizvajajo zahodni dobavitelji, kot je proizvajalec leč Carl Zeiss. So pa prototip izdelali s pomočjo starejših naprav ASML, do katerih so imeli dostop na sekundarnih trgih.

Vlada si je zadala cilj, da do leta 2028 proizvede delujoče čipe na prototipu, za Reuters pravijo nekateri viri. Spet drugi menijo, da je bolj realističen cilj leto 2030, medtem ko so zahodni analitiki pričakovali, da bo Kitajska ujela priključek šele desetletje kasneje.

Domači tehnološki velikan Huawei igra ključno vlogo pri koordinaciji mreže podjetij in državnih raziskovalnih ustanov, v katere je vključenih več tisoč inženirjev, so dejali viri. Za namene projekta so zaposlene napotili v pisarne, tovarne in raziskovalne centre po vsej državi. Tisti, ki delajo na polprevodnikih, pogosto spijo na lokaciji in se med tednom ne smejo vračati domov, dostop do telefona pa je pri občutljivih nalogah omejen, pravijo. Nekateri so projekt opisali kot kitajsko različico ameriškega projekta Manhattan, v katerem je ameriška vojska razvila atomsko bombo.

“Cilj je, da bi Kitajska sčasoma lahko izdelovala napredne čipe na strojih, ki so v celoti izdelani na Kitajskem,” je dejal eden od virov. “Kitajska želi, da bi bile ZDA 100-odstotno izključene iz njenih dobavnih verig.”

Pritisk ZDA

ASML je svoj prvi delujoči prototip tehnologije EUV zgradil leta 2001. Za Reuters so pri podjetju dejali, da je trajalo skoraj dve desetletji in milijarde evrov za raziskave in razvoj, preden so leta 2019 proizvedli prve komercialno dostopne čipe. “Smiselno je, da bi podjetja želela poustvariti našo tehnologijo, vendar to ni majhen podvig,” so sporočili iz ASML.

Sistemi EUV so trenutno na voljo ameriškim zaveznikom, vključno s Tajvanom, Južno Korejo in Japonsko. ZDA so od leta 2018 začele pritiskati na Nizozemsko, naj podjetju prepreči prodajo sistemov Kitajski. Omejitve so se razširile leta 2022, ko je administracija Joeja Bidna uvedla obsežen nadzor izvoza, namenjen preprečevanju dostopa Kitajske do napredne polprevodniške tehnologije. ASML je za Reuters povedal, da še noben sistem EUV ni bil prodan nobeni stranki na Kitajskem.

Nadzor ni bil usmerjen le na sisteme EUV, temveč tudi na starejše stroje za globoko ultravijolično litografijo (DUV), ki proizvajajo manj napredne čipe, kot so Huaweijevi, s ciljem, da bi Kitajska zaostala za vsaj eno generacijo v zmogljivostih izdelave čipov.

Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Trumpova administracija okrepila izvrševanje nadzora izvoza napredne opreme za proizvodnjo polprevodnikov.

Privabljajo zahodne znanstvenike

Po poročanju Reutersa je Kitajska k projektu privabila zahodne znanstvenike, vključno z nekdanjimi zaposlenimi pri ASML, ki so bili glavna tarča rekrutiranja zaradi občutljivega tehničnega znanja. Ti so po navedbah virov prejeli lažne dokumente in so delali pod psevdonimi, da bi projekt ohranil tajnost in da bi skrili svojo identiteto pred drugimi delavci. Prav veterani iz ASML so bili ključni za preboj v Šenženu, so dodali.

Dva trenutna zaposlena pri ASML s kitajsko narodnostjo in prebivališčem na Nizozemskem sta za Reuters povedala, da so ju zaposlovalci iz Huaweija kontaktirali že leta 2020. ASML je leta 2019 dobil sodbo v višini 845 milijonov dolarjev proti nekdanjemu kitajskemu inženirju, obtoženemu kraje poslovnih skrivnosti, vendar je obdolženec vložil zahtevo za stečaj in še naprej posluje v Pekingu s podporo kitajske vlade, kažejo sodni dokumenti.

“Čeprav ASML ne more nadzorovati ali omejevati, kje delajo nekdanji zaposleni, so vsi zaposleni zavezani klavzulam o zaupnosti v svojih pogodbah,” je sporočilo podjetje in “uspešno sprožilo pravne postopke v odgovor na krajo poslovnih skrivnosti”.

Kitajska je kampanjo za privabljanje tujih strokovnjakov začela leta 2019. Pri tem jim je ponudila bonuse pri podpisu pogodb v višini med 420 in 700 tisoč dolarji ter subvencije pri nakupu stanovanj, še piše Reuters.